ČLANEK - Motnje srčnega ritma

Srce je najpomembnejši organ, saj neprekinjeno črpa in poganja kri skozi naše telo. Zdravo srce udari približno od 60 - 100 krat na minuto. Včasih pa zataji in takrat govorimo o motnjah srčnega ritma. Motnje srčnega ritma so različne, bolezenska motnja traja dlje časa, pojavlja se pogosto in je zelo izrazita. Najgostejše motnje srčnega ritma pa so tahikardija, bradikardija, atrijska fibrilacija. Tahikardija je pospešeno bitje srca, ki je nad 100 utripom na minuto že v mirovanju, o bradikardiji pa govorimo takrat, ko srce bije upočasnjeno in je utrip pod 60 na minuto. Tudi občasna odsotnost pulza nakazuje, da je nekaj narobe. Takrat obiščemo zdravnika, ki bo z dodatnimi pregledi ugotovil srčno motnjo in seveda ustrezno zdravil. Motnje dokazujemo na več načinov, najgostejši je elektrokardiogram ali EKG, kateri je zdravniku v pomoč pri ugotavljanju motnje. EKG je grafični prikaz poteka srčne aktivnosti, s pomočjo elektrod, ki jih bolniku prilepimo na prsni koš, pridobimo več zaporednih značilnih krivulj, ki se ponavljajo ob vsakem utripu srca. Na ta način je mogoče, seveda do določene mere, opazovati delovanje srca od zunaj. Na osnovi EKG-ja lahko zdravnik ugotovi ali srce bije enakomerno, ali je moteno prevajanje impulzov v srcu, prisotnost prirojenih srčnih napak ter bolezni zaklopk. Poznamo še 24 - urni EKG ali Holter s katerim spremljamo delovanje srca v 24 urah. EKG snemamo tudi med bremenitvijo, na primer, ko pacient vozi kolo, na ta način prepoznavamo motnje, ki nastajajo ob naporu.

Zakaj nastanejo motnje srčnega ritma?

Motnje lahko nastanejo zaradi različnih bolezni srca kot so visok krvni tlak, vnetje srčne mišice, popuščanje srca, povečano srce, napake na srčnih zaklopkah, srčni infarkt in nepravilno delovanje ščitnice. Razlog so lahko tudi različna vročinska stanja, pomanjkanje mineralov kot sta kalij in magnezij, skrita žarišča okužb ali slabokrvnost. Povzročitelj je tudi nikotin, alkohol, nekatera zdravila ter hude psihične obremenitve. Nemalokrat jasnega vzroka za motnje srčnega rita niti ne prepoznamo, prav posebno tveganje pa predstavlja današnji način življenja, prevelika telesna teža, odsotnost dejavnosti, nepravilna prehrana, velika vsebnost soli v prehrani, stres, kajenje, velike količine kofeina, ki dodatno vplivajo na motnje srčnega ritma.

Tahikardija

O tahikardiji govorimo takrat, ko srčni utrip presega 100 utripov na minuto. Tahikardija lahko do neke mere zveča količino potisnjene krvi iz srca, vendar se ob velikem zvečanju srčnega utripa količina potisnjene krvi zmanjša. Pri prehitrem bitju srca se le to ne uspe napolniti s krvjo, ker se skrajša čas polnjena srca s krvjo in se srce krči, ko je le delno napolnjeno s krvjo. Če imamo dlje trajajoče težave, moramo poiskati zdravniško pomoč.

Bradikardija

O bradikardiji govorimo takrat, ko je srčni utrip pod 60 udarcev na minuto. Nekateri rekreativni športniki, predvsem pa profesionalni imajo bradikardijo v fazi mirovanja in sicer je njihov utrip od 40 - 60 utripov na minuto, je kazalec moči srčne mišice, pri vadbi se zvečuje vendar veliko počasneje kot pri netreniranih ljudeh. Pri hudi bradikardiji (pod 30 udarcev na minuto) je nujno poiskati zdravniško pomoč, saj lahko možgani ostanejo brez kisika, to pa vodi v izgubo zavesti. Zdravniki se pogosto odločijo za namestitev srčnega spodbujevalnika, le ta povrne pacientu normalno frekvenco.

Atrijska fibrilacija

AF ali migetanje srčnih preddvorov je najpogostejša motnja srčnega rita, znaki so nereden in hiter srčni utrip, poleg tega bolnik občuti še hudo utrujenost ter se spopada z vrtoglavico. Nekateri so brez simptomov, drugi imajo vse naštete znake. Za to motnjo trpi 1% do 2 %prebivalstva, pri strešjih od 40 let pa kar četrtina ljudi. Ker je pojavnost tako pogosta, se govori o epidemiji 21. stoletja. Atrijska fibrilacija pa ni povezana le s starostjo prebivalstva ampak predvsem z naraščanjem debelosti, sladkorno boleznijo, visokem krvnem pritisku ter srčnim popuščanjem. Tudi če ščitnica ne deluje pravilno in če uživamo prevelike količine alkohola, si ne delamo usluge. Pojavnost je veja pri moškem spolu.

Znaki motenj srčnega ritma:

1. Občutek razbijanja v prsnem košu
2. Utrujenost
3. Zadihanost
4. Slabo počutje
5. Oslabelost
6. Zbadanje pri srcu
7. Vrtoglavica
8. Nepojasnjen strah
9. Krajša zavest
10. Napadi potenja

Zelo hude motnje srčnega ritma lahko ogrožajo življenje, zato je dobro prepoznavati simptome in poiskati pomoč, da pravočasno začnemo s pravilnim zdravljenjem.

Kaj lahko sami naredimo?

Predvsem moramo usvojiti zdrav življenjski slog, veliko se gibajmo, pravilno prehranjujmo, izogibajmo se velikim količinam alkohola, prenehajmo s kajenjem, zmanjšajmo vnos sladkorja in soli v prehrani. Naučimo se spopadati s stresom in tehnik sproščanja. Ž e s temi ukrepi lahko preprečimo ali vsaj omilimo bolezni kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, visoke maščobe v krvi.

Vlasta Vatovec, dipl. ms.